Zemljevid 2017

petek, 26. januar 2018

Decembrski izlet: Villach in okolica

Beljak je Villach, oz. Villach je v slovenščini Beljak. Jaz sem načeloma proti (nihče me sicer ne vpraša ;)), da bi mesta, države ipd. v vsakem jeziku se drugače imenovali, nastaja cela zmeda. Zato zame obstajata Villach in Klagenfurt, ne pa Beljak in Celovec. In še kup podobnih bedarij. Do nekaj let nazaj nisem vedela, da je Bečka ulica v Monopoly-ju pravzaprav Dunajska...
Tako za adventni izlet letos sva izbrala Villach :)

sobota, 30. december 2017

Camino Primitivo. 14. dan: Santiago de Compostela – Madrid – Venezia

To je zadnji post o Camino Primitivo. Začetek vsega je tukaj.

Vso noč smrči naš francoz in še par ostalih. Slobodanka celo sredi noči vstane in prosi francoza, da se malo obrne, nato je bolje. OK, saj to je še zadnja skupna noč.

Zajtrk v jedilnici seminariji, ob pol devetih greva že ven. Najprej se ustavimo na tržnici – komaj pripravljajo. Slobodanka kupi malo domačega grozdja (na Primitivo sem prav pogrešala grozdje, sploh ne gojijo trt). Greva po Compostelo.

petek, 29. december 2017

Camino Primitivo. 13. dan: Santa Irene – Santiago de Compostela. 7 ur, 24,4 km.

Sončno, 27°C

Za mano je »čudovita« noč – več ljudi smrči, pod oknom je prometna cesta... A mi je že čisto vse ravno, del folklore. Celo sem naspana. Štart brez zajtrka, ničesar več nimamo. In ker je konec blizu, niti več ne kupujemo. Za zajtrk se ustavimo v baru poleg nekega hotela 1,5 km naprej od prenočišča. Kava, popečen kruh, maslo, marmelada, čudovito!

torek, 26. december 2017

Camino Primitivo. 12. dan: Melide – Santa Irene. 8,5 ur, 30,5 km.

Sončno, 27°C
Ker so se vsi zbujali in vstajali zgodaj, nikakor se ni dalo dolgo spat. Ob 07.20 smo že na poti. Kaj pa češ drugega? Tako smo še v temi pri tistem lepem kamnitem mostičku v gozdu, ki je na vsaki sliki, kadar se govori o Camino Francese. Meni je žal, da se nič ne vidi. Slobodanka (dobra dušica) predlaga, da počakamo, da se zdani. Ah, ne moreš sredi gozda stati uro, samo zato, da bolje vidiš mostiček. Z lučko na glavi ga prečkamo.

sobota, 16. december 2017

Camino Primitivo. 10.dan: Lugo – Ferreira. 7,5 ur, 27 km

Spremenljivo oblačno, 24°C
Zvečer se le premaknem v drugo spalnico, proč od francoza, za katerega vem zagotovo, da smrči. Ben, tudi v drugi spalnici je nekdo smrčal. Ni načina, da se temu povsem izogneš, samo svoja soba v hotelu.


Spet je megleno jutro. Prečkamo celotno mesto, najprej zapustimo obzidan center mesta skoti vrata Santiago. 


petek, 15. december 2017

Camino Primitivo. 9.dan: Cadavo – Lugo. 8,5 ur, 30 km.

Spremenljivo oblačno, 25°C
Ob 07.15 smo že zunaj. Je še čista tema. Lučko imam »varno« skrito nekje globoko v rucaku. Enostavno se nisem spomnila pogledati ven, kakšno je vreme in ali je že svetlo. Rosi, vlaga kar stoji v zraku. Oblečem vetrovko, a se v njej takoj skuham. Klanec navzgor je že takoj na začetku poti, zato je toliko bolj toplo. Sitna sem, ne vem, kako me je Slobodanka prenašala in poslušala. Preklinjam, da smo se odpravile na pot še v temi, nič se ne vidi.
Še dobro, da se danes v redu počutim, včerajšnje slabo počutje je mimo.

A okrog osme ure se zdani, vse je videti lepše, pot je prav prijetna. Na nekem delu se pot razcepi na »novo« in »staro«. Ubereva novo, daljšo, pot. Malo stran s poti, na jasi med starimi hrasti je osamljena cerkev Nuestra Senora del Carmen iz 15. stoletja, ki pa ob tej uri je še zaprta.

četrtek, 14. december 2017

Camino Primitivo. 8.dan: Fonsagrada – Cadavo (Baleira). 7 ur, 24 km.

Oblačno, dež, 18°C

Zbudim se ob 08.10. Šokirana, ko pogledam na uro. Pomislim, če se mi na telefonu ni premaknila ura. Nato se spomnim, da za Španijo ure sploh nismo rabili premikati. Ker sva same v sobi in zunaj je tema, nič in nihče ni naju zbudil. Običajno albergue moraš do 8.ure že zapustiti. Tukaj, na srečo, nas nihče ne preganja. V albergue sta še samo Giorgio in brazilka, se pakirata, ostali so že vsi šli! Zaspali smo!!

sreda, 13. december 2017

petek, 08. december 2017

Camino Primitivo. 6.dan: Berducedo – Grandas de Salime. 6 ur, 22,5 km

Sončno, 19°C

Eden treh francozov je ponoči ta-ako smrčal... Zunanja luč pred albergue je sijala vso noč točno v spalnico. Vedno manj se zmenim za moteče elemente ponoči. Tudi ko ne morem spati, ko kdo smrči ali se sprehaja po spalnici sredi noči, pač čakam, da bo tudi to mimo in da bo tudi mene pobral spanec. Važno, da ne odpiram oči in se ne pustim predramiti pred časom. Po vsem tem je bilo čisto običajno za Camino jutro – kava, kruh, vsakokrat znova zlaganje nahrbtnika. Štart je ob 8h.