Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: 4 dni v Rimu

Nisva še bila v Rimu in že dolgo se poigravava z mislijo, da je skrajnji čas, da obiščemo tudi Rim. Sva bila skoraj po vsej Evropi, v Rimu pa ne... Februarja opazim reklamo Ryanaira, da spomladi se odpira nove letalska linija iz Trsta za Rim, 40 € povratna karta. O ja, zdaj pa greva. Takoj kupim karte za maj.

Ker so karte kupljene toliko vnaprej, vmes imava še potovanje po Italiji, pa en kup drugih dogodkov, da nekako nimam ~~časa~~ želje pripravljati kak poseben program za ogled Rima. Iz glave veva, kaj bi rada videla – Vatikan, Kolosej, fontana Trevi, Španske stopnice. Pa aperol-spritz, pa kava, pa sladoled, pizza in pašta... Nič muzejev, samo uživati in loviti vzdušje... V mesecih pred potjo pogledam par spletnih strani, ugotovim, da je z Vatikamnom komplicirano, bi se moral naročiti vnaprej za točno uro ogledov (v glavnem me zanima le Sikstinska kapela...), da sicer so blazne vrste za vstop. Se odločiva, da se bova nič vnaprej dogovarjala, če ne bo gužve - bova šla, če pa bo predolga vrsta, pač bova ta čas porabila kje drugje...

Ker sva karte kupila toliko vnaprej, sploh nisva nič vznemirjena, da greva v novo nam neznano mesto...

Cilj je bil »ujeti vzdušje«. Ne namesto muzejev in turističnih znamenitosti, ampak samo, da se tega ne pozabi, ker v »dirki« za slikami in kipi lahko sploh ne uspeš se sprostiti in uživati. Tako smo definirali rimske počitnice - »vacanze romane« …

Jutro na dan odhoda – prvo je kava, nato pa morava še narediti check in za let nazaj. Ryanair po novem dovoli brezplačen check in le 4 dni pred poletom. Avtomat ~~nalašč~~ nama določi sedeže narazen. Ojoj, kako sva živčna, ne marava leteti en brez drugega, se vedno drživa za roko. Greva še ven na kavo. Ko se vrneva domov pred odhodom, še 1x pogledava na spletno stran Ryanaira – juhej, za 4 € je mogoče zamenjati sedež. Olajšanje... Čeprav razumeva, da točno to je njihov namen. Da si poleg ugodne cene za karto, plačaš še za sedež, prtljago, zavarovanje in še in še... Nikoli nič ne doplačam ;) Tokrat pa.

Se odpraviva na letališče, skoraj uro prezgodaj sva. V praznem tržaškem letališču spremljava odhod Alitalije za Rim. Imajo že 50 minut zamude. Ko končno poletijo, se najde en tip, ki je vseeno let zamudil...
Na letališču imamo 3 izhodi na vzletišče. Objavljen imamo gate 1. Celotno vrsto potnikov za Rim nas 3x premestijo iz enega na drugi izhod, nato odprejo vsa vrata in prosto gremo kar do letala... »Red« po italijansko :)

Odličen let, pristaneva v Chiampino, ki je Rimu najbližji. Takoj ujameva avtobus do centra, do Termini, povratna karta stane 9 € na osebo, vožnje pa je približno pol urice. Hotel imamo kakih 100 metrov proč od postaje Termini, namensko sem tako rezervirala, saj nazaj letimo zelo zgodaj, moramo biti blizu postaje.

Najprej hotel, nato pa že težko pričakovano kosilo. Pizza, kaj pa, saj sva v Italiji...

Po kosilu se odpraviva na ogled mesta. V sosednji ulici je prelepa bazilika Santa Maria Maggiore. Je ena od štirih glavnih baziliki v Rimu, zgrajena je že v 4.-5. stoletju in je znana tudi po temu, da so tam ohranjeni zelo lepi zgodnje-krščanski mozaiki... V štirih dneh sva bila vsak dan mimo, tudi večkrat na dan, nisva pa stopila noter, da bi te mozaike dejansko videla...
Obstaja ena legenda, vezana na nastanek te cerkvi: nekje sredi poletja leta 352 papežu Liberiju in premožnemu meščanu Giovanni Patrizio se je prikazala Madonna in naročila, da se postavi cerkev tam, kjer bo jutri zapadel sneg. Hm, v Rimu, sredi poletja, nihče ni pričakoval snega. Ampak sneg je zapadel točno na tem griču Esquilino 5 avgusta in ni bilo druge, kot postaviti tam to cerkev...

Cerkev najdeva tudi v vodniku. OK, zdaj veva kje sva. V Rimu sem bila še najbolj sigurna z običajnim zemljevidom na papirju...

Se odpraviva na sprehod po ulicah, kot nek cilj si zadamo fontano Trevi, do tam pa si ogledujemo mesto. Široke ulice, ogromno prometa, veliko ljudi vseh narodnosti, tudi veliko zelenja in veliko zgodovinskih stavb - takšen je Rim danes. Med visokimi stavbami opazimo temen oblak, ki prihaja nad mesto. Nepričakovana majska vročina postane še bolj soparna. Od doma sva se odpravila v teniskah in vetrovkah, po Rimu se sprehajam v balerinkah in majčki na kratke rokave. In je vroče!

Greva mimo ene od stavb, najbrž bivše palače, sedaj pa sedeža kake uradne ustanove, mogoče ministrstva ali veleposlaništva... Na stavbi je kip volkulje z dvojčkoma - Remom in Romulom. To te spomni na začetek Rima.

Jaz sem brala tako legendo (zelo skrajšano; mogoče pa je to čista zgodovina?):

Reja Silvija, hči vladarja Alba Longe, mesta, ki ga je nekoč ustanovil Enei iz grške Troje in njegova potomka, po nasilni smrti brata, je prisilno postala svečenica v templju Veste, vestalka. Vestalke se niso smeli poročati in imeti otrok in tako vladar Alba Longe, oče Silvije, ne bi imel več direktnih potomcev. Vse se gre za vojno za prestol, saj prestol želi zase Amulj, stric Silvije. Bog vojne Mars se ne ozira na to, da je Reja Silvija svečenica in se vanjo zaljubi, Silvija pa nato rodi dvojčka Romula in Rema. Hudobni stric Amulj naroči, da otroke zavržejo v reko Tiber. Košara z otroci kljub vsemu srečno pristane ob obali Tibra, ob griču Palantin, kjer jih najde volkulja in jih hrani s svojim mlekom. Pozneje otroka najde pastir Faustul in vzgoji otroka kot svoja. Tako otroci bogov in vladarjev zrastejo kakor običajna pastirčka, pogumna in poštena. Ko sta spoznala svojo zgodbo, sta se odločila povrniti prestol Alba Longe svojemu dedu, zase pa sta ustanovila mesto ob obali Tibra, točno tam, kjer ju je našla volkulja. Brata se nista mogla zmeniti, kako bo ime novemu mestu in na katerem griču ga osnovati. Sta se zmenila za "tekmovanje" – kdor vidi več ptičev na »svojem« griču, ta lahko poimenuje mesto. Romul na Palantinskem griču je videl 12 ptičev, Remo na Aventinskem griču pa samo 6. Med brati je vseeno nastal spor, Remo je bil ubit, mesto pa poimenovano po Romulu - Roma (Rim).

Na isti ulici malo naprej je zanimivo križišče Quattro Fontane – na križišču ulice na vsakem vogalu je res vodnjak, ki simbolizira reki Tiber in Arno ter boginji Diano in Junono.

Bolj, ko se bližamo fontani Trevi (vsaj po zemljevidu sodeč), več je ljudi, ožje so uličice, bolj je zanimivo in bolj je "italijansko" - pestro in živahno.

Ko sva že prepričana, da je Trevi nekje tu, za vogalom, ali v sosednji ulici, bolj se nam izmika... Najdeva ga bolj po naključju. Na koncu ozke ulice zagledava množico ljudi, pridemo bližje in še vedno ne razumeva, zakaj je gneča... Nato pa - saj sva pri Treviju!!
V naslednjih dneh, ko sva hodila po tem delu Rima, sva skoraj vedno prišla k Treviju... Vedno naključno.

Fontana Trevi je eden najbolj znanih vodnjakov na svetu. Poleg kipa Neptuna s konji sta še dve figuri, ki simbolizirata razkošje in zdravje. Kip mlade ženske je spomin na mladenko, ki naj bi pokazala izvir vode umirajočemu od žeje rimskemu vojaku. Ta izvir sedaj napaja celoten vodnjak. Drugi kip pa je Agrippa, ki ukazuje zgraditi akvedok; akvedok je bil zgrajen že v 1. stoletju pred našim štetjem za dostavo vode v terme Agrippe.

Seveda, ob vodnjaku je ves čas množica ljudi, vsi se fotografirajo, mečejo kovance v vodo, opazujejo druge, ližejo sladoled in nikomur se ne mudi proč in celo gneča sploh ni tako moteča.. Nekako vsak najde svoje mesto... NIti zgodaj zjutraj, niti pozno zveler, nikoli tukaj nisi sam... Mogoče lih ob 4h zjutraj... Ne vem...

Temen oblak je že čisto nad nami, po naših izračunih, to bi se moralo uliti v roku 15 minut. Razmišljava, da morava nekje počakati nevihto.

Vendar mine 10 in 20 in 30 minut in se oblak počasi osvetli in izgine v neznano... Nič dežja... Za nas odlično!
Počasi prideva do Quirinale – najvišjega od sedmih rimskih gričev. Trg in dvorec Quirinale je od vedno namenjen vladarjem Rima, najprej papežu, potem pa za italijanske kralje, sedaj je tu delovno mesto italijanskega predsednika. Tukaj ni nobene gneče, le redki turist gre mimo. Spomniva se italijanskih poročil - tukaj novinarje ujamejo politike za kako izjavo...

Dolgo krožimo po ulicah, čeprav po zemljevidu je jasno, da je Panteon nekje tukaj. Ko ga končno zagledam – »Wow, kako je star!«

Panteon ima največjo kupolo na svetu, premer je 43 metrov. Posebnost je v 9-metrski odprtini na vrhu kupole, ki je edini izvir svetlobe v stavbi.

Vstop v Panteon je prost, ni omejen (oz. omejen le z urniki), ob vhodu je le par vojakov, ki spremljajo le splošen red in so tam bolj zaradi vsesplošne situacije v Evropi.
V Panteonu:

Kupola (tu smo še razmišljali - kaj če se bo zdaj-zdaj ulilo, v Panteonu ne moreš se skriti niti pred dežjem):

Pred Panteonom je živahna piazza Rotonda (roko na srce, v Rimu ni piazze, ki ne bi bila živahna...)

Po ogledu Panteona se prileže en aperitiv, se usedemo na terasi restavracije s pogledom na Panteon in živ žav na trgu pred njim. Krasno je, pravo vzdušje, ugotavljava, da nama je prav lepo v Rimu. Malo presenečeni, ko dobiva račun – 2 aperol-spritz-a staneta 19 €. OK, saj sva v centru Rima. Potem sva ugotovila, da so cene praktično povsod na takem nivoju. Pecivo ali sok v slaščičarni – vsaka reč je po 5 €, pivo – 6 €, voda v marketu -1,5 € .

Kar sredi ulic se odpre en del, nekoliko pod nivojem sedanjih cest - ostanki antičnega Rima. Zraven je tabla, ki pomaga razumeti, kaj je bilo kaj, svetišče in palače, ulice in hiše prebivalcev. Kar tako, košček zelo davne zgodovine v centru. Rim je ves takšen...

Bližamo se še enemu rimskemu griču, najmanjšemu - Campidoglio (Kapitolij). Do tu sva že precej utrujena od celega dneva, da se nama ne ljubi niti povzpeti še tistih par stopnic do trga. Trg je znamenit zaradi tega, ker projekt zanj je naredil Michelangelo. Saj imamo pred seboj še 3 dni, se bova že vrnila...

Znajdeva se na piazza Venezia, tudi tukaj sva se znašla vsak dan, tako ali drugače, tukaj se križajo vse poti v centru Rima. Že malo utrujeni si vzameva pavzo ob vodnjaku. Lepo je tukaj.

Na trgu Venezie je ogromen spomenik Vittorio Emmenuele II, prvemu kralju Italije. V sklopu je spomenik Neznanemu vojaku v spomin na vojake iz Prve svetovne vojne, tu je prižgan večni ogenj. Notri je muzej, ki je posvečen osvobodilnemu gibanju Italije, na strehi pa je razgledna ploščad, na katero je možno priti z dvigalom.

Večer v Rimu.

Zgodovina iz različnih obdobij se prepleta. Od trga Venezie se začne del antičnega Rima, tisti del, kjer je mesto nastalo in so na ogled ostanki stavb in ulic, starih 20-25 stoletij... Noro.

Znajdemo se ob Trajanskem forumu, enem od imperskih forumov. Ta je še največji. Te forumi so gradili imperatorji Rima v času svoje vladavine, da bi pokazali svojo moč in premožnost. To so bili bolj ali manj veliki trgi, okrog katerih so stali palače, bazilike, kolone...
Da bi Trajan lahko zgradil svoj forum, je moral odstraniti del griča, ki je povezoval Kapitolij in Kvirinal. Zgradil je največjo v tistem času (prvi vek n. št) baziliko, na mesto griča pa je postavil kolone do višine 40 m, toliko kot je manjkalo griča...

Pri forumih pogrešam samo odličnega turističnega vodiča, ki bi znal razložiti, kaj je bilo kaj v času največjega razcveta, vodiča takega, ki ti zna zbuditi domišlijo in te prenesti nazaj v času...
Nalašč ne gledava v smer Koloseja (se že vidi, je že tu, blizu, a tja greva jutri)...
Počasi se vračamo v hotel, za en popoldan imava že sedaj vrh glave vtisov...
Nato zagledava to stopnišče in stavbo vso pod zelenimi plezalkami... Ja, greva pokukati, kaj se tam skriva... Le od kje sva dobila energijo...

Nič, samo naslednja ulica in cerkev. Ampak, čudovita ulica v Rimu...

Ko pade tema, se vrnemo do "naše" cerkvi Santa Maria Maggiore. Se ustavimo v baru ob cesti, na terasi z razgledom na cerkev in trg pred njo... Čas je za sladko, za pijačo... (ja, tu je bil tisti dragi račun - "vse po 5 €", je pa bil prekrasen trenutek...)